Dolgo časa sem mislila, da mora duhovnost izgledati na določen način.
Bela oblačila. Umirjen glas. Skromnost, ki meji na nevidnost. Nekje globoko v meni je bilo prepričanje, da če želim biti "duhovna", moram odložiti vse, kar je glasno, lepo, žensko, materialno. Kot da so sveče, karte in molitev ena škatlica – denar, make-up, seksualnost pa čisto druga. In da se ti dve škatlici ne smeta nikoli srečati.
Danes vem, da je bilo to prepričanje ena največjih pasti, v katere sem lahko stopila.
Ko duhovnost postane kostum
Poznamo jo, to podobo. Žensko, ki govori tiho, se oblači nevpadljivo, se nasmiha razsvetljeno in nikoli ne pokaže, da tudi ona plačuje položnice, se jezi v prometu ali si včasih res, res želi novo torbico. Ta podoba ni napačna – za nekoga je lahko iskrena. Ampak zame je bila kostum. Nekaj, za kar sem mislila, da je to vstopnica v duhovni svet. In če nisem taka? Potem jaz ne morem biti duhovna.
In tu je past: ko duhovnost postane videz, postane predstava. Igraš vlogo "razsvetljene osebe", namesto da bi dejansko živela to, kar razumeš in čutiš. Igralci se trudijo, da bi bili prepričljivi. Ljudje, ki dejansko delajo na sebi, se ne trudijo izgledati – trudijo se biti prisotni, iskreni in koristni tistim okoli sebe.
To je razlika, ki spremeni vse.
Duhovnost ni odrekanje – je integracija
Nihče, ki nas je resnično vodil – ne glede na to, kako to imenujete, univerzum, izvor, višjo inteligenco – ni nikoli zahteval, da se odrečemo sebi. Zahteval je nasprotno: da se vrnemo k sebi. K celoti. In vi ste cela oseba, ne polovica.
Ste lahko ženska, ki bere karte in ki ima rada dober parfum. Ki jo zanimajo kombinacije v natalni karti in ki si vsak teden naredi nohte, ker jo to osrečuje. Ki moli ali meditira zjutraj in ki zvečer obleče nekaj, v čemer se počuti seksi – ne zato, da bi bila všečna nekomu drugemu, ampak ker se v tem telesu, v tej podobi, prepozna in uživa.
Ljubezen do denarja ni nasprotje duhovnosti. Je le energija – in energija sama po sebi ni ne dobra ne slaba, postane taka šele skozi to, kaj z njo naredite. Denar, ki ga zaslužite s poštenim delom in ga uporabite, da poskrbite za družino, se izobražujete, pomagate drugim – je prav tako duhovno dejanje kot ura molitve. Lepe stvari niso izdaja globine. So le eden od jezikov, s katerimi se izražate.
Vprašanje nikoli ni bilo "imaš ali nimaš". Vprašanje je bilo vedno: "Iz česa to izhaja?" Ali stvari, denar, videz uporabljate, da bi nekaj dokazali – ali kot naravno posledico tega, da ste si dovolili biti cela, izpolnjena oseba?
Kaj dejansko šteje
Nikogar, ki resnično potrebuje pomoč, ne bo zanimalo, kakšne barve ste imeli lak na nohtih, ko ste mu prisluhnili. Zanimalo ga bo samo eno: ali ste bili resnično tam. Ali ste ga videli. Ali ste mu dali nekaj, kar mu je pomagalo narediti naslednji korak.
To je razlika med tistimi, ki igrajo vlogo, in tistimi, ki delajo delo. Igralec potrebuje kostum, ker brez njega vloga razpade. Nekdo, ki resnično dela – na sebi in za druge – lahko nosi karkoli, lahko izgleda kakorkoli, ker njegova vrednost ne leži v podobi. Leži v dejanjih. V tem, koliko je pripravljen dati, poslušati, razumeti, ostati ob nekom v njegovi temi.
In tukaj se nekaj v meni umiri vsakič znova: ne rabite izbirati med tem, da ste ženska, ki uživa v svojem telesu, svojem videzu, svojem uspehu – in žensko, ki nosi v sebi globino, intuicijo, sposobnost, da pomaga in zdravi. Lahko ste obe hkrati. Ne le lahko – morali bi biti. Kajti razdvojena ženska, ki mora eno stran sebe skrivati, da bi bila sprejeta kot druga, ni cela. In iz razdvojenosti se težko resnično pomaga komurkoli.
Vrnitev k sebi
Če ste se kdaj počutili, kot da morate izbrati – duhovna ali seksi, globoka ali uspešna, skromna ali samozavestna – vam želim reči nekaj, kar bi si sama želela slišati prej: ta izbira ni bila nikoli resnična. Bila je le zgodba, ki smo jo podedovale od generacij pred nami, ki niso imele prostora, da bi bile cele.
Vi ta prostor imate.
Lahko ste ženska, ki moli in ki liči pred ogledalom ter se vozi v dobrem avtu. Ki raziskuje duhovnost in razume tudi to, da si zasluži lepo živeti. Ki pomaga drugim najti njihovo pot in ki ne prosi za dovoljenje, da bi zasijala na svoji.
Ni pomembno, kako izgledate, ko delate to delo. Pomembno je samo, da ga delate – iz srca, iz iskrenosti, iz želje, da bi bili nekomu v pomoč. Vse ostalo – lepota, uspeh, užitek – ni ovira na tej poti.
Je le dokaz, da ste si dovolila biti cela.
Add comment
Comments